Radovednost v starejših letih – zakaj je tako pomembna in kako jo ponovno prebuditi?
Ko pomislimo na radovednost, si pogosto predstavljamo otroke. Njihova vprašanja, raziskovanje, željo po novih izkušnjah. A radovednost ni lastnost mladosti. Je življenjska energija, ki človeka ohranja notranje živega – tudi v poznejših letih.
Pri starejših ljudeh radovednost pogosto neopazno začne ugašati. Ne zato, ker bi izgubili sposobnost zanimanja za svet, ampak ker jih življenje počasi nauči, da “ni več potrebe”, “ni več časa” ali “ni več smisla”.
Zakaj je radovednost pri starejših pomembna?
Radovednost človeka povezuje z življenjem.
Ko nekoga nekaj zanima, ko želi nekaj novega poskusiti, izvedeti ali doživeti, se v njem prebudi občutek smisla.
Radovednost:
- spodbuja možgane in pomaga ohranjati miselno vitalnost,
- zmanjšuje občutke osamljenosti in apatije,
- povečuje občutek življenjske energije,
- odpira prostor za nove odnose in izkušnje,
- krepi občutek lastne vrednosti.
Ni pomembno, ali gre za zanimanje za novo knjigo, rastline na balkonu, uporabo telefona, zgodovino kraja ali recept iz mladosti. Pomembno je, da človek še vedno čuti:
“Želim vedeti.”
“Zanima me.”
“Še vedno lahko odkrivam.”
Zakaj pri nekaterih radovednost izgine?
Včasih se začne po upokojitvi. Dnevi postanejo podobni drug drugemu, človek izgubi občutek vloge in potrebe. Drugič radovednost utišajo izgube, bolezen, osamljenost ali občutek, da je “najboljši del življenja že mimo”.
Veliko starejših tudi dolga leta živi predvsem za druge – za delo, družino, obveznosti. Ko se življenje umiri, pogosto sploh ne vedo več, kaj njih osebno zanima.
K temu prispeva tudi okolje. Če je človek obdan le z rutino, televizijo in pogovori o boleznih, se notranji svet začne ožati.
In potem se zgodi nekaj nevarnega:
življenje postane le še ponavljanje dni, ne pa več doživljanje življenja.
Radovednost ne izgine
Pomembno je razumeti, da radovednosti ne izgubimo. Pogosto samo zaspi, drema globoko v nas in čaka, da jo ponovno prebudimo.
Včasih jo prebudi že majhna stvar:
- nov pogovor,
- obisk neznanega kraja,
- vprašanje: “Kaj bi pa vi še radi doživeli?”,
- druženje z ljudmi,
- občutek, da je nekoga iskreno zanimal njihov pogled.
Starejši ljudje ne potrebujejo vedno velikih aktivnosti. Potrebujejo predvsem občutek, da jih življenje še vedno vabi k sodelovanju.
Kako ponovno prebuditi radovednost?
1. Postavljajmo vprašanja
Ne samo vprašanj o zdravju in vsakodnevnih opravilih.
Vprašajmo:
- Kaj vas zanima?
- Kaj ste si vedno želeli poskusiti?
- Kaj ste kot mladi radi počeli?
- Kaj bi se še radi naučili?
Takšna vprašanja človeka spomnijo, da še vedno obstaja kot osebnost – ne samo kot nekdo, ki potrebuje pomoč.
2. Uvajajmo majhne novosti
Nova kavarna. Nova pot na sprehodu. Drugačna glasba. Učenje uporabe aplikacije. Ogled dokumentarca.
Možgani se prebudijo že ob majhnih spremembah.
3. Dovolimo občutek koristnosti
Radovednost raste, ko človek čuti, da je še vedno pomemben. Ko lahko deli znanje, zgodbe, izkušnje ali pomaga drugim.
4. Ne popravljajmo takoj njihovega strahu
Veliko starejših ob novih stvareh najprej reče: “Ah, jaz tega ne znam.”
“Za to sem prestar.”
Namesto prepričevanja pogosto pomaga mirna prisotnost in povabilo brez pritiska.
Življenje se ne konča, ko ni več obveznosti
Včasih se šele takrat lahko začne drugačen odnos do sebe in sveta. Radovednost v starejših letih ni otročja lastnost. Je dokaz, da človek v sebi še vedno čuti življenje.
In morda je največje darilo, ki ga lahko damo starejšemu človeku, prav to: da mu pomagamo ponovno začutiti, da ga svet še vedno lahko zanima.
