Demenca ni usoda – imamo več vpliva, kot si mislimo – to je bila tema dogodka, ki ga je ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, organiziral Zavod POMNI v Osrednji knjižnici Celje.
Naš prispevek je obravnaval vpliv družabništva na življenje z demenco – predvsem iz praktičnega vidika, skozi oči družabnikov.
Ljudje smo družabna bitja. Tako kot potrebujemo hrano in vodo, potrebujemo tudi družbo. To je naša temeljna potreba. Druženje vpliva na naše dobro počutje, zadovoljstvo in posledično tudi na naše zdravje.
Ko govorimo o preventivi in dejavnikih, na katere lahko vplivamo, ne moremo mimo socialne vključenosti. Socialni stik ne sme biti dodatek k našemu življenju. Je del našega življenja in del našega dobrega počutja.
Ko naša potreba po stikih in odnosih ni zadovoljena, lahko postanemo osamljeni.
Pri demenci se zaradi sprememb pogosto zmanjšujejo aktivnosti in možnosti za vključevanje v družbo. Človek lahko postopoma izgublja socialne stike, s tem pa se poveča tudi tveganje za osamljenost.
In prav tu vidimo pomembno vlogo družabništva.
Družabnik pride. Posluša. Se pogovarja. Gre na sprehod. Skupaj opravita nekaj, kar je človeku pomembno. Pomaga ohranjati interese, aktivnosti in stik z vsakdanjim življenjem.
Predvsem pa je tam – samo za človeka.
Družabništvo tako ni namenjeno zgolj temu, da zapolnimo čas. Gre za odnos, stik, aktivnost, spodbudo in občutek varnosti. Pomembno je za človeka z demenco, pa tudi za njegove svojce in celotno družino.
Ko podpremo človeka z demenco, posredno podpremo tudi njegove najbližje.
In morda je eno od najpomembnejših sporočil našega včerajšnjega predavanja prav to:
Majhne stvari niso majhne.
Ne moremo vedno preprečiti demence.
Ne moremo vedno ustaviti njenega napredovanja.
Lahko pa vplivamo na to, kako človek živi z njo.
Hvala Zavodu POMNI za povabilo in Osrednji knjižnici Celje za prostor. Hvala tudi vsem, ki ste prišli, poslušali in s svojimi vprašanji ter izkušnjami soustvarili ta večer.
