Biti hvaležen

Ena prvih stvari, ki nas jo naši starši začnejo učiti že v najzgodnejših letih je, da se znamo zahvaliti: “No, zdaj pa reci hvala teti za čokolado, Kako rečeš hvala?” in podobno. Zahvala je torej eno prvih socialnih pravil, ki se jih naučimo in kmalu tudi avtomatiziramo. Večinoma zahvala predstavlja odziv na določen zunanji dogodek.

Pa vendar, ali v resnici res znamo biti hvaležni, ali prakticiramo hvaležnost v našem vsakdanjem življenju?

O hvaležnosti lahko zadnja leta veliko preberemo. V SSKJ piše, da je hvaležnost dejstvo, da se kdo zaveda vrednosti izkazane dobrote in to tudi pokaže. Velikega pomena je torej samo zavedanje. Kolikokrat rečemo hvala, pa si pri tem ne vzamemo momenta, da bi hvaležnost zares občutili in se je zavedali?

In ravno občutenje hvaležnosti za dobre stvari v našem življenju predstavlja 1. stopnjo hvaležnosti. 2. stopnja predstavlja izraz naše hvaležnosti tistim, ki so naredili naše življenje lepše in boljše (ali tistemu, kar je naredilo naše življenje lepše in boljše). 3. stopnja pomeni, da hvaležnost ponotranjimo, hvaležnost postane del našega vedenja.

Deepak Chopra opisuje pozitivne zdravstvene učinke, ki jih prinese vsakodnevno prakticiranje hvaležnosti.

Vsak od nas je že izkusil 1. stopnjo hvaležnosti – počutili smo se hvaležno, ko se nam je zgodilo kaj resnično dobrega. Kot primer lahko navedem diagnozo bolezni, ki se je kasneje izkazala za napačno. Da bi ta občutek hvaležnosti trajal dlje kot samo trenutek, pa je potrebno vzpostaviti bolj stalen, kontinuiran “odnos hvaležnosti”. Dober začetek za vsakogar je lahko pisanje kratkega dnevnika hvaležnosti, kar bo gotovo pripomoglo k boljšemu zavedanju hvaležnosti.

2. stopnja hvaležnosti predstavlja nekoliko večji izziv. Marsikdo od nas hvaležnost težko izrazi, saj se boji, da bo s svojo odprtostjo preveč ranljiv. Lažje je ostati v svoji školjki. Dejstvo je, da se takoj, ko nekomu drugemu izrazite hvaležnost, stke čustvena vez. Čustvena povezanost pa je ena ključnih lastnosti resnično srečnih ljudi. Nekatere najzgodnejše študije duha in telesa so pokazale, kako sta osamljenost in izolacija – ravno nasprotje povezanosti z drugimi – vodili do zmanjšanega zdravja in večjega tveganja smrtnosti. Zdaj je torej čas, da čustveno vez postavimo visoko na naš seznam!

3. stopnja – ko hvaležnost postane način življenja. Odločili smo se, da hvaležnost ponotranjimo in se za njo zavestno odločimo, jo živimo. Sposobni smo ceniti dani trenutek in vse, kar nam življenje prinaša. Hvaležnost je visoka vibracija, ki privlači sebi enako. Bolj ko smo hvaležno naravnani, več vsega, za kar smo lahko hvaležni, bomo privabili v svoje življenje. Hvaležnost zdravi, daje energijo in spreminja življenja.

Dan hvaležnosti je 21.9.. Izkoristimo priložnost in izrazimo spoštovanje do drugih. Ustavimo se in prepoznajmo zdravilno moč, ki jo ima hvaležnost – njen pozitivni vpliv na življenja ljudi, dajanje energije in ne nazadnje tudi spodbujanje kulturnih sprememb na delovnem mestu.

(Opomba: 3 stopnje hvaležnosti so povzete po psihologu, dr. Robertu Emmonsu)