Čas, ki ga preživimo s starejšimi, je dragocen
Živimo v obdobju, ko se zdi, da nam neprestano primanjkuje časa. Zahtevne službe nas vse pogosteje silijo, da proste popoldneve ali celo večere preživimo zakopani v elektronsko pošto in službene zadeve, pa tudi sami smo nagnjeni k stalnem razmišljanju o tem, kaj vse še moramo postoriti v naslednjih dneh. Vedno težje se ustavimo in zadihamo ter se posvetimo času tukaj in zdaj.
Morda se boste vprašali, zakaj to pišem in kakšno vezo ima to s časom, ki ga preživimo s svojimi bližnjimi?
Pa vendar, če iskreno pomislimo, kolikokrat preživimo urico v družbi naših staršev ali starih staršev, pa smo v tem času z mislimi popolnoma drugje, pri naših prihodnjih opravilih in obveznostih? Ali pa ves čas, ko smo na obisku nekaj pospravljamo, pripravljamo, popravljamo?
Spomnim se sebe, ko sem to stalno počela. Dokler… Dokler ni mami hudo zbolela. Šele takrat sem se začela jasno zavedati, da ne bo večno ob meni ( vsi seveda v sebi to vemo, pa vendar to misel odrivamo in mislimo, da čas odhoda za naše drage ne bo tako kmalu prišel). Takrat sem začela spoštovati vsak trenutek, ki sva ga z mami imeli na voljo. Ko sem bila pri njej, sem svoj čas posvetila samo njej, nama. Pozorno sem poslušala njene težave, spomine, ali pa pripovedovanje o vsakodnevnih stvareh. Vsak trenutek sem si želela vtisnili v spomin. In danes, ko je ni več med nami, sem za najine skupne urice neizmerno hvaležna. Da niso zdrsnile mimo mene kot oblak, ki ga odpihne veter, ampak so se za vedno zasidrale globoko v meni.
Čas, ko smo v družbi naših starejših naj bo preživet s polnim zavedanjem in našo prisotnostjo v tistem trenutku. Kasneje, ko naših najdražjih ne bo več me nami, bomo za vedno občutili dragocenost teh momentov.
Čas s starostniki JE DRAGOCEN!
Več o medgeneracijskem druženju si lahko preberete tukaj: https://druzabnik.com/medgeneracijsko-druzenje-veliko-zadovoljstva/
