Družabnik je lahko dodatna pomoč
Zelo veliko svojcev nudi pomoč svojim starejšim staršem oziroma drugim sorodnikom. Obseg pomoči je različen; od zagotavljanja 24 urne fizične in čustvene podpore, do obiska enkrat na teden. Toda ne glede na to, kaj je vključeno v oskrbo, je to lahko težka naloga, še posebej, če jo oseba opravlja sama in dlje časa. Zato je razmislek o pridobitvi dodatne pomoči še kako na mestu.
Seveda vsi svojci ne potrebujejo pomoči za težjo obliko oskrbe. Velika večina jih v resnici potrebuje pomoč zato, da bodo imeli malo več časa zase in za opravke, ki jih drugače ne bi opravili. Za te situacije je morda rešitev v najemu družabnika, za kar se je odločila tudi Tina.
Primer Tine
Tina živi s svojo mamo, staro 72 let, vendar še v zelo dobri kondiciji in popolnoma sposobno poskrbeti zase. Ker je Tina napredovala na zahtevnejše delovno mesto, včasih prihaja domov nekoliko kasneje, nekajkrat mesečno pa službeno odpotuje v tujino. V tem času je dogovorjena z družabnikom, da se oglasi pri njeni mami, ji pomaga prinesti vrečko iz trgovine, spije z njo kakšno kavico in mimogrede pogleda, ali je vse ok. Tini zelo veliko pomeni, ker je družabnik z njo v stiku in ji poroča o maminem stanju. Seveda Tinina mama ni takoj pristala na družabnika. Imela je občutek, da tako izgublja del svoje neodvisnosti, a Tina ji je na nežen način pokazala, da lahko z družabnikom veliko pridobi. Ne samo v smislu pomoči (za katero je bila Tinina mama prepričana, da je ne potrebuje), ampak predvsem v smislu novega poznanstva. Tinina mama ima nekaj prijateljic, vendar so njihova srečanja občasna, tako da je njeno druženje omejeno pretežno na njo in njeno hči. Prva srečanja z družabnikom so bila seveda malce bolj zadržana, vendar je pogovor kmalu stekel in Tinina mama je danes hvaležna za to odločitev. Marsikatero uro bi drugače preživela sama, tako pa jo v prijetni in pozitivni družbi.
Primer gospe Vide
Primer gospe Vide je nekoliko drugačen. Njen mož ima diagnosticirano Alzheimerjevo demenco. Je še v fazi, ko ne potrebuje fizične pomoči, vendar je prišel do točke, ko se ga ne more več pustiti samega. Ga. Vida je bila zaradi tega izjemno obremenjena. Že občutek, da nikamor več ne more, jo je strašil in dušil. Ugotovila je, da bi njen mož potreboval družabnika, nekoga, ki bi mu polepšal dan, ki bi počel stvari, v katerih bi on užival – ona sama pa za to nima dovolj energije. Družabnik pride k njima na dom 1x tedensko za dve ali tri ure. Vidinega moža zaposli z njemu ljubimi aktivnostmi – gresta na sprehod in se igrata igre. Veliko se smejita. V tem času se lahko ga. Vera posveti samo sebi. Bodisi gre ven, ali pa po telefonu klepeta s prijateljico. V primeru Tine je bila družabnica najeta pri podjetju Družabnik https://druzabnik.com/, ga. Vera pa je družabnika angažirala preko prostovoljcev v organizaciji Spominčica https://www.spomincica.si/.
Zamisel o najemu družabnika je lahko zastrašujoča. Navsezadnje v dom svoje ljubljene osebe ali v svoj dom pripeljete tujca. Zato se je vedno potrebno najprej prepričati, na kakšen način deluje družabnik ter ali je ravno on/ona prava izbira za vašega bližnjega.
Če razmišljate, da bi najeli družabnika se je pomembno vprašati naslednje:
– Kaj prvenstveno želite, da družabnik naredi?
– Kako pogosto in koliko časa potrebujete družabnika?
– Ali sta starost in spol družabnika pomembna?
– Ali se bo vaša ljubljena oseba bolje odzvala na moškega ali žensko?
– Ali družabnik potrebuje vozniško dovoljenje, da vozi vašo ljubljeno osebo?
– Kdo je vaša izbira pri najemu družabnika?