Družabništvo starejši osebi omogoči lepšo starost
Družabništvo je gotovo eden od načinov, kako lahko starejši osebi omogočimo prijetnejšo in lepšo starost. Takoj, ko se v življenje starostnika vključi tretja oseba, to pomeni popestritev tega življenjskega obdobja in doprinos nove, sveže energije. To seveda velja tudi pri osebah z demenco.
Družabnik mora spoštovati različnost
Naloga družabnika je, da zelo dobro pozna značilnosti starosti in njenih posameznih obdobij (zgodnja, srednja in pozna starost). Velika razlika je med osebo, ki ima 66 let in nekom, ki jih šteje 86. Vsekakor pa le teoretično znanje družabnika ne zadostuje, saj je ključna njegova sposobnost, da prepozna lastnosti posameznika in njegove potrebe. Družabnik se mora znati prilagoditi in ugotoviti, kaj je tisto kar motivira posameznika. Ljudje smo različni in tega se mora družabnik zavedati.
Kaj je oseba rada počela v preteklosti?
V primeru demence svojci od mene velikokrat pričakujejo, da bom z dementno osebo izvajala različne igre za možgane, saj si za svoje najbližje želijo okrevanja in čim večjega napredka. Vsekakor so takšne igre več kot dobrodošle, vendar pri osebi, ki nikoli v življenju ni uživala v tovrstnih aktivnostih, ne moremo pričakovati drastičnih sprememb. Pomembno je, da se družabnik pri svojcih predhodno pozanima o stvareh, ki jih oseba rada počne oz. jih je rada nekoč počela. Na tak način se lahko družabnik približa osebi in postopno pridobi njeno zaupanje. In šele takrat lahko prične z vključevanjem za osebo povsem novega didaktičnega materiala in drugih aktivnosti.
Pridobitev zaupanja je pri tovrstnem odnosu ključnega pomena, kar pa seveda terja svoj čas in veliko mero vztrajnosti. Ravno tedaj pa se bodo začeli kazati tudi vsi pozitivni učinki družabništva.
