Pogovor s starostniki veliko da
Starejši se izjemno radi spominjajo preteklosti. Pripovedujejo o svojem otroštvu in otroštvu njihovih prednikov. Pripovedujejo anekdote iz potovanj in druženj. Radi delijo svoje znanje in izkušnje.
Res je, da večkrat povejo isto zgodbo, ampak jaz to vedno pogledam s pozitivne plati. Večkrat mi povejo, bolj si zapomnim! Več vem! Pa tudi nasmejim se velikokrat.
Ne morem pozabiti zgodbe, ki mi jo je povedal moj stari stric. Bil je mlad fant in s svojimi prijatelji se je odpravil na Grmado (zraven Šmarne Gore). Za vzpon na Grmado so bili nameščeni klini, on in njegovi prijatelji pa so nosili dolge plašče, na glavah pa klobuke. V taki opravi so se počasi vzpenjali na vrh. Ko sem ga vprašala, le kako jim je to uspelo, je smeje odgovoril, da težko, kajti najtežje je bilo takrat, ko si si stopil na plašč, potem pa nisi mogel ne naprej, ne nazaj.
Aja, pa če se slučajno kdo sprašuje, zakaj so šli na Grmado v plaščih? Odgovor je zelo enostaven – v tistem času še niso poznali bund, v hladnih dneh so tako nosili le plašče. To je le ena od mnogih anekdot, ki mi jih je povedal moj stari stric. Drugi starejši, s katerimi se družim vedno obogatijo moje znanje, bodisi z raznimi zgodovinskimi spomini, zanimivimi osebnimi zgodbami, ali pa samo z njihovo iskreno energijo.